Reševanja sporov pred arbitražo poteka podobno kot sodno reševanje sporov, le da je postopek pred arbitražo manj formalen. Arbitraža uporablja veljavno slovensko zakonodajo, kot pravila postopka smiselno uporablja zakon o pravdnem postopku, lahko pa odloča tudi po načelu pravičnosti, če jo stranki za to izrecno pooblastita. Praviloma se oškodovanec oziroma zavarovanec še pred sklenitvijo arbitražnega sporazuma neposredno z vložitvijo tožbe obrne na arbitražo ter predlaga toženi stranki, to je Zavarovalnici Triglav sklenitev arbitražnega sporazuma. Če se tožena stranka strinja s pristojnostjo arbitraže, podpiše arbitražni sporazum, imenuje arbitra in odgovori na tožbo. Postopek se nadaljuje z ustno obravnavo, po potrebi z ogledom kraja škodnega dogodka ter zaključi z izdajo arbitražne odločbe.

O sporni zadevi odloča senat treh arbitrov, pri imenovanju arbitrov pa imajo odločilno vlogo stranke. Vsaka stranka imenuje enega arbitra s Stalne liste arbitrov, ne sme biti imenovana le oseba, ki opravlja delo v organizacijski enoti Zavarovalnice Triglav, na katero se spor nanaša in oseba, ki je že sodelovala v predhodnem postopku. Predsednika arbitražnega senata imenuje predsednik arbitraže.

Ustna obravnava se opravi praviloma na sedežu arbitraže. Pravna vrednota arbitraže je mirno reševanje sporov, zato arbitražni senat vsako ustno obravnavo začne z možnostjo sklenitve poravnave med strankama. Če do poravnave ne pride, arbitražni senat skrbno izpelje dokazni postopek in ob uporabi materialnega prava dokončno odloči. Stranka lahko ves čas postopka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.  Arbitražni postopek je enostopenjski. Arbitraža izda arbitražno odločbo, ki ima učinek pravnomočne sodbe in se lahko prisilno izvrši. Zoper arbitražno odločbo ni možna pritožba, mogoče pa jo je izpodbijati pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani s tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe.

Na predlog strank se lahko pri arbitraži izpelje tudi posredovalni postopek, v katerem posrednik, ki je vrhunski strokovnjak s pravnega področja in ga imenuje predsednik arbitraže izmed predsednikov arbitražnih senatov, pomaga strankam doseči poravnavo. Posrednikova naloga je, da prouči navedbe in predloge strank ter druge okoliščine primera in nato strankam posreduje pisni predlog poravnave. Posrednik praviloma organizira srečanje oziroma sestanek s strankami. Stranke lahko  ves čas postopka odklonijo nadaljnje  sodelovanje. Če stranke predlagano poravnavo sprejmejo, ima ta značaj izvensodne poravnave, predvidena pa je tudi možnost, da dobi učinek arbitražne odločbe. Posredovalni postopek je neodvisen od morebitnega arbitražnega postopka v isti stvari, postavljena pa je tudi omejitev za sodelovanje posrednika v arbitražnem postopku.