Arbitraža

Arbitraža pri Zavarovalnici Triglav je bila ustanovljena leta 1982, z delovanjem je začela v letu 1983. Ves čas svojega obstoja deluje kot klasična arbitraža. Pri svojem delu je samostojna in neodvisna. Organizirana je kot stalna in specializirana arbitraža. Pristojna je za reševanje sporov med Zavarovalnico Triglav in njenimi zavarovanci oziroma oškodovanci. Praviloma zavarovanec oziroma oškodovanec vloži tožbo na arbitražo, ker je bil njegov odškodninski zahtevek s strani zavarovalnice odklonjen oziroma se ne strinja z višino poravnalne ponudbe. Arbitraža je pristojna za odločanje v konkretnem sporu, če stranki skleneta pisni arbitražni sporazum. Praviloma stranki skleneta arbitražni sporazum na posebnem obrazcu in obenem imenujeta vsaka enega arbitra iz Stalne liste arbitrov.

 

Prednosti

  • Postopek je cenejši, hitrejši in prožnejši od sodnega postopka.
  • Za začetek postopka ni potrebno plačati taks, ker je postopek brezplačen. Vsaka stranka nosi svoje stroške, katere dobi povrnjene, če v arbitražnem postopku uspe. 
  • Stranke z imenovanjem arbitrov neposredno vplivajo na to, kdo bo v njihovi zadevi odločal.
  • Stranke lahko predlagajo, da poteka arbitražni postopek za zaprtimi vrati. 
  • Stranke lahko do konca postopka navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze. 
  • Arbitri, ki odločajo o spornih zadevah, so strokovnjaki iz različnih področij, predvsem iz odškodninskega in zavarovalniškega prava. Njihovo odločanje je nevtralno in strokovno. 
  • Arbitražni postopek je enostopenjski, zato je učinkovitejši in krajši. 
  • Arbitražna praksa je do danes izšla že v številnih zbirkah in je plod dolgoletnega strokovnega delovanja arbitraže.

 

Shema postopka

Stalna lista arbitrov

Stalno listo arbitrov sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij, predvsem pa iz odškodninskega in zavarovalniškega prava. Lista arbitrov je sestavljena iz predsednikov arbitražnih senatov, arbitrov izmed občanov in arbitrov izmed delavcev Zavarovalnice Triglav. Za predsednika arbitražnega senata je lahko določena le oseba, ki ima opravljeno pravno fakulteto in ustrezne delovne izkušnje. To so predvsem univerzitetni profesorji prava, upokojeni vrhovni in višji sodniki in drugi ugledni pravni strokovnjaki.

 

Pravilnik in kodeks

Arbitraža deluje v skladu s Pravilnikom o arbitraži pri Zavarovalnici Triglav, ki določa organizacijo in sestavo arbitraže ter pravila arbitražnega postopka.
Najpomembnejša načela arbitražnega postopka so zapisana v Etičnem kodeksu arbitraže pri Zavarovalnici Triglav. Arbitri se ob imenovanju na Stalno listo arbitrov s podpisom izjave o sprejemu Etičnega kodeksa zavežejo spoštovati ta načela, to so načelo nepristranskosti, zaupnosti ter hitrosti in ekonomičnosti.

 

Pogosta vprašanja o arbitraži

Kako poteka reševanje sporov?

Reševanja sporov pred arbitražo poteka podobno kot sodno reševanje sporov, le da je postopek pred arbitražo manj formalen. Arbitraža uporablja veljavno slovensko zakonodajo, kot pravila postopka smiselno uporablja zakon o pravdnem postopku, lahko pa odloča tudi po načelu pravičnosti, če jo stranki za to izrecno pooblastita. Praviloma se oškodovanec oziroma zavarovanec še pred sklenitvijo arbitražnega sporazuma neposredno z vložitvijo tožbe obrne na arbitražo ter predlaga toženi stranki, to je Zavarovalnici Triglav sklenitev arbitražnega sporazuma. Če se tožena stranka strinja s pristojnostjo arbitraže, podpiše arbitražni sporazum, imenuje arbitra in odgovori na tožbo. Postopek se nadaljuje z ustno obravnavo, po potrebi z ogledom kraja škodnega dogodka ter zaključi z izdajo arbitražne odločbe.

Kdo odloča o sporni zadevi?

O sporni zadevi odloča senat treh arbitrov, pri imenovanju arbitrov pa imajo odločilno vlogo stranke. Vsaka stranka imenuje enega arbitra s Stalne liste arbitrov, ne sme biti imenovana le oseba, ki opravlja delo v organizacijski enoti Zavarovalnice Triglav, na katero se spor nanaša in oseba, ki je že sodelovala v predhodnem postopku. Predsednika arbitražnega senata imenuje predsednik arbitraže.

Kako poteka obravnava v arbitražnem postopku?

Ustna obravnava se opravi praviloma na sedežu arbitraže. Pravna vrednota arbitraže je mirno reševanje sporov, zato arbitražni senat vsako ustno obravnavo začne z možnostjo sklenitve poravnave med strankama. Če do poravnave ne pride, arbitražni senat skrbno izpelje dokazni postopek in ob uporabi materialnega prava dokončno odloči. Stranka lahko ves čas postopka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.  Arbitražni postopek je enostopenjski. Arbitraža izda arbitražno odločbo, ki ima učinek pravnomočne sodbe in se lahko prisilno izvrši. Zoper arbitražno odločbo ni možna pritožba, mogoče pa jo je izpodbijati pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani s tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe.

Kaj je posredovalni postopek?

Na predlog strank se lahko pri arbitraži izpelje tudi posredovalni postopek, v katerem posrednik, ki je vrhunski strokovnjak s pravnega področja in ga imenuje predsednik arbitraže izmed predsednikov arbitražnih senatov, pomaga strankam doseči poravnavo. Posrednikova naloga je, da prouči navedbe in predloge strank ter druge okoliščine primera in nato strankam posreduje pisni predlog poravnave. Posrednik praviloma organizira srečanje oziroma sestanek s strankami. Stranke lahko  ves čas postopka odklonijo nadaljnje  sodelovanje. Če stranke predlagano poravnavo sprejmejo, ima ta značaj izvensodne poravnave, predvidena pa je tudi možnost, da dobi učinek arbitražne odločbe. Posredovalni postopek je neodvisen od morebitnega arbitražnega postopka v isti stvari, postavljena pa je tudi omejitev za sodelovanje posrednika v arbitražnem postopku.